Vrhunsko pravno svetovanje tudi po e-pošti že od 49,00 EUR

Spoštovane državljanke in državljani, 

Živimo v časih, ko se nemalokrat zgodi, da stranke potrebujejo določen pravni nasvet tako rekoč takoj, saj je življenje vse hitrejše, pravni nasveti pa vedno bolj nepogrešljivi. To pa pomeni, da strankam ekspeditivnost in ažurnost ponudnika pravnega svetovanja zares veliko pomeni. V našem inštitutu že dlje časa  strankam ponujamo možnost ekspeditivnega pravnega svetovanja po spletu. Vendar pa sama ekspeditivnost še ne zagotavlja tudi kvalitetne storitve, včasih prej nasprotno.  

Da bi se temu izognili, vam v našem inštitutu zagotavljamo, da bodo na vaša vprašanja na osnovi temeljite priprave odgovorili vrhunski in priznani pravni strokovnjaki z več  kot desetletnimi izkušnjami in z referencami s svetovanjem v medijih, pa univerzitetni profesorji, pravni strokovnjaki z izkušnjami v pravosodju, avtorji najboljših in najbolje prodajanih pravnih priročnikov v državi, ipd. Na vašo željo jih seveda lahko tudi poimensko navedemo.   

Za vas smo angažirali najbolj priznane strokovnjake s področij ustavnega prava, obligacijskega prava, odškodninskega prava, gospodarskega prava, dednega prava, delovnega prava, prekrškovnega prava, izvršilnega prava, davčnega prava, stanovanjskega prava, zemljiškoknjižnega prava, ipd. Na vašo željo lahko tudi navedemo ime strokovnjaka, ki bo odgovoril na vaše vprašanje.     

Odgovor na zastavljeno pravno vprašanje vam nudimo že za ceno 49,00 EUR (primer 1 in primer 2), za kompleksnejše odgovore pa je cena 69,00 EUR (primer kompleksnega odgovora). DDV je vključen v ceno.

In še roki: V našem inštitutu se zavedamo pomena ažurnosti, zato vsem naročnikom zagotavljamo, da bodo prejeli odgovor na zastavljeno vprašanje v 24 urah od plačila predračuna, ki vam ga bomo poslali po e-pošti oz. po navadni pošti.

Postopek postavitve vprašanja je preprost. V spodnji obrazec vpišite vaše vprašanje. Nemudoma, ko bomo vaše vprašanje prejeli, vam bomo poslali predračun, ki ga prosimo poravnajte na naš TRR. Odgovor na vprašanje boste prejeli v roku 24 ur od plačila predračuna.

Zakaj se odločiti za naše storitve? Predvsem zaradi

1. naše verodostojnosti, saj v našem inštitutu delujejo preverjeni, medijsko prepoznavni in v Sloveniji in v tujini spoštovani in cenjeni pravni strokovnjaki,
2. naše izkušenosti, saj člani in sodelavci našega inštituta delujejo v pravniških poklicih že vse od leta 1996,
3. naših primernih kvalifikacij, ki zagotavljajo strokovne in večkrat preverjene odgovore. Vsi člani in sodelavci našega inštituta so najmanj univerzitetni diplomirani pravniki, mnogi tudi z magisterijem in doktoratom.

Seveda ni treba posebej podarjati, da za našimi pravnimi nasveti v celoti stojimo in smo vam pripravljeni vrniti plačani znesek v primeru, če z nasvetom ne bi bili zadovoljni.

Se vam zdi, da tole diši po dobri naložbi v znanje? Gre za dobro razmerje med denarjem in vrednostjo? Menimo, da odgovor ni potreben.

Zastavite vprašanje!

Primer naših odgovorov strankam

Vprašanje: ali je odklop elektrike dopusten z vidika zaščite človekovih pravic?

Odgovor: 

Ne, nikakor ne. Ukrep odklopa elektrike v posameznih stanovanjih, ali v posameznih poslovnih prostorih, večinoma sicer ima pravno podlago v zakonu oz. v podzakonskem predpisu, ki ureja distribucijo električne energije, a je v celoti v nasprotju z ustavo. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-156/98, ko je presojalo v sporu domnevno neustavne prekinitve vode, med drugim izreklo, da "...predstavlja prekinitev dobave vode v prostore, ki jih posameznik uporablja kot stanovanje, poseg v pravico do zasebne lastnine...". V nadaljevanju iste odločbe pa je še zapisalo, da " ...golo dejstvo, da se je dobavitelj vode s tako prekinitvijo vode morda izognil sodnemu postopku za izterjavo dolga, ne odtehta tako hudega posega v ustavno pravico do zasebne lastnine, kot to pomeni prekinitev dobave vode v stanovanju...". In prav v tem je bistvo: Podjetja, ki se v Sloveniji ukvarjajo z distribucijo različnih energij (voda, elektrika, ipd.) imajo po naravi stvari nekakšen privilegiran položaj na trgu, saj lahko denimo s prekinitvijo dobave vode ogrozijo celo življenja posameznikov. Akt "izsiljevanja" s prekinitvijo dobave vode pa seveda deluje na porabnika popolnoma drugače, kot denimo prekinitev premoženjskega zavarovanja avtomobila zaradi neplačila. Gre namreč za najpomembnejše življenjske interese državljana, ki ne bi smel postati predmet brezčutnih zlorab monopolistov zaradi občasne zamude plačila ali posameznega neplačila porabnika. Vse to potrjuje zgoraj omenjena ustavna odločba, pa tudi ustavno načelo socialne države in pa negovanje človečnosti v vsaki humani in socialno odgovorni družbi.    

Vprašanje: smo etažni lastniki v neki zgradbi v Ljubljani. Zanima me, ali moramo etažni lastniki skleniti posebno pogodbo o medsebojnih razmerjih glede etažne lastnine? Ali sem sam kot novi etažni lastnik dolžan podpisati že obstoječo pogodbo, ki ureja medsebojna razmerja glede etažne lastnine?

Odgovor:

Odgovor na Vaše prvo vprašanje je pritrdilen. V skladu s 116. členom Stvarnopravnega zakonika, morate etažni lastniki skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih, s katero se uredijo zlasti stroški, ki bremenijo posameznega etažnega lastnika, pa način oblikovanja rezervnega sklada, način uporabe skupnih delov zgradbe, namen uporabe posameznih delov v etažni lastnini, nastopanje etažnih lastnikov v pravnem prometu, način upravljanja skupnih delov, morebitno uporabo posameznih delov v etažni lastnini v posebne namene, zavarovanje zgradbe in pooblastila upravnika. 

S pogodbo o medsebojnih razmerjih lahko seveda uredite tudi druga odprta vprašanja, ki utegnejo biti za vas pomembna. 

Kar pa zadeva vaše drugo vprašanje, pa je zadeva nekoliko bolj sporna. Zakon (SPZ) sicer v drugem odstavku 116. člena določa, da mora biti pogodba o medsebojnih razmerjih sklenjena v pisni obliki in učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku. Določilo je sporno zato, ker je v nasprotju z obligacijkopravnim načelom svobodnega vstopanja v pogodbena razmerja. Po mojem mnenju novi etažni lastnik ne more biti vezan z neko pogodbo, ki je ni podpisal, in se z njo morda ne strinja. Logično bi bilo, da lahko s svojimi eventualnimi pripombami tudi sam prispeva k ureditvi medsebojnih razmerij, saj je nenazadnje enakopraven etažni lastnik.  

Če pa bi bil novi stanovalec izrazito nekooperativen in bi denimo grobo kršil temeljna pravila sosedskega sožitja, pa lahko drugi etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejemajo določene ukrepe - denimo, da ga opomnijo, v skrajnem primeru pa lahko zoper njega vložijo tudi izključitveno tožbo.

Vprašanje: Ob pritličnem stanovanju na lastniški parceli bi želel postaviti nadstrešek. Obstoječemu atrijskemu stanovanju je že prizidana vhodna veža, ki je sicer črna gradnja. Novi nadstrešek bi na vzhodni strani predstavljal pokrit prostor za sedenje, v sredinskem delu pa bi že bila vključena vhodna veža, ki bi jo nekoliko zmanjšali, na zahodni strani, kjer so zdaj grmovnice pa bi bil znova nadstrešek - ta del nadstreška bi želel zapreti z lesom in bi služil za kosilnico in vrtno orodje. Zanima me, kakšna dovoljenja potrebujem za postavitev nadstreška z vežo, ali je potrebno vežo najprej legalizirati in, ali potrebujem kakšna soglasja ostalih etažnih lastnikov za gradnjo nadstreška?

Celoten odgovor vam je na voljo v PDF obliki.